Razstava KRALJEVI KOZOLCI je bila prvič postavljena leta 2020 v Deželi kozolcev, muzeju na prostem v Šentrupertu na Dolenjskem, kot obeležje 100. letnice rojstva prof. Nika Kralja, slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca. Čut za mojstrsko izdelovanje, estetiko in dobro poznavanje slovenske stavbne dediščine so ga namreč povezali ravno s kozolcem. Razstava je zasnovana kot potujoča.
Tokrat z razstavo gostujemo v Bistrici na Zilji, kjer je Niko Kralj opravil del svojega terena med kozolci. Razstavo bomo odprli, 25. 9. 2022, ob 14.00, v prostorih Gostilne Stara pošta, Bistrica na Zilji, Avstrija.
V 70. letih 20. stoletja je Niko Kralj velik del svojega interesnega področja posvetil kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Med terenskim delom v različnih krajih po Sloveniji in izven njenih meja, jih je dokumentiral, proučeval njihove detajle, se ukvarjal s tesarskimi orodji in njihovim poimenovanjem. Ob tipologiji kozolcev ga je zanimala tudi njihova umestitev v krajino. V pogovorih z lastniki in izdelovalci kozolcev je tako odstiral številne zgodbe o razmerju med človekom in kozolcem.
Cilj njegovega terenskega dela je bila doktorska disertacija, ki pa mu je žal ni uspelo dokončati. Zapustil pa je obsežno dokumentarno gradivo, diapozitive, načrte, skice in terenske zapise. Marsikaterega kozolca, dokumentiranega v njegovem arhivu danes ni več ali pa je izgubil svojo prvotno namembnost.
Razstavo smo v Dolenjskem muzeju dopolnili z video zapisi o posameznih tipih kozolcev in kratkim dokumentarnim filmom o tesarjih. Za tokratno postavitev smo skupaj Inštitutom Urban Jarnik ter Zveznim uradom za spomeniško varstvo, Oddelek za Koroško in Deželo kozolcev iskali in izrisali pot Nika Kralja po Ziljski dolini. Iskali smo motive, kot jih je fotografiral Kralj. Našli smo motive na Zgornji Zilji, v Lesni dolini in na Vzhodnem Tirolskem, na Spodnji Zilji pa jih več, razen enega, žal nismo našli. Tudi to kaže kako pomemben je omenjen arhiv.
