Največja in najpomembnejša nahajališča jantarja – okamnele smole iglavcev – ležijo na območju Baltika, kjer ga nabirajo in pridobivajo že več tisočletij. Poleg okrasne funkcije je jantar v zavesti ljudi od prazgodovine pa vse do danes prisoten še s svojimi magičnimi, varovalnimi in zdravilnimi lastnostmi.
Del jantarne poti, ki je obale Baltika povezovala s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi preko Dolenjske, zato se je v Novem mestu, tedanjem evropskem središču s knežjim sedežem, ohranila množica jantarnih izdelkov. Steklarstvo in železarstvo sta bili tisti gospodarski dejavnosti, ki sta omogočali razcvet dolenjskega prostora v 1. tisočletju pr. n. št. Ogrlice iz raznobarvnih bogato okrašenih, na Dolenjskem izdelanih steklenih jagod, dopolnjenih z oranžnordečimi okrašenimi jantarnimi jagodami, ki so jih našli na novomeških grobiščih, so bile spodbuda za obsežnejšo predstavitev te bogate kulturne dediščine.
TRI PREGLEDNE RAZSTAVE
Arheološka razstava Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu (20. april–30. september 2017) bo predstavila izbor arheološkega jantarnega gradiva, ki ga hranijo različne slovenske inštitucije, odgovorne za varovanje kulturne dediščine. Gradivo sega v čas od bronaste dobe do antičnega obdobja. V Dolenjskem muzeju Novo mesto bomo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož, Pokrajinskim muzejem Celje, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Območna enota Novo mesto) ter Arheološkim muzejem iz Gdanska, predstavili na Slovenskem najdeni arheološki jantar, ki – kot dokazujejo kemijske analize – sodi med primerke baltskega jantarja in je v naše kraje prišel po trgovski (jantarni) poti. Na razstavi bomo predstavili tudi kose surovega jantarja in jantarne arheološke predmete iz Arheološkega muzeja v Gdansku.
Razstavo bo dopolnjeval bogato ilustriran slovensko-angleški katalog.
Največji in najbolj znani izdelek iz jantarja na svetu je Jantarna soba v Sankt Peterburgu. Izdelana iz okamnele smole iglavcev in umetniško okrašena je soba Katarine Velike eno od svetovnih čudes. Mojstrstvo izdelovalcev, barvitost jantarja ter pestra zgodovina in usoda te najslavnejše dvorane bo v sodelovanju z Muzejem iz Sankt Peterburga na velikih panojih, skoraj v naravni velikosti, predstavljena v Dolenjskem muzeju (20. april–30. september 2017).
Na tretji, sočasni razstavi bo Društvo oblikovalcev iz Gdanska pripravilo prodajno razstavo moderno oblikovanega nakita iz jantarja z naslovom Jantar in oblika (20. april–september 2016). Ob razstavi bodo potekale tudi delavnice poljskih oblikovalcev jantarnega nakita.
DVE MEDNARODNI KONFERENCI
V okviru združenja C.I.V.I.A. (Mednarodni raziskovalni center antičnih cest in načinov komunikacije med ljudmi) s sedežem v San Marinu že nekaj let potekajo mednarodne konference o jantarju in jantarnih poteh v Evropi. V letu 2017 bo Mednarodna konferenca o jantarju in jantarnih poteh v Evropi izjemoma potekala v Novem mestu, gostili pa bomo 30 strokovnjakov iz Evrope in Slovenije, ki proučujejo jantar in jantarne izdelke iz vseh obdobij.
V okviru konference bo izšel tudi zbornik strokovnih prispevkov.
Druga konferenca, ki bo potekala kot nadaljevanje Mednarodne arheološke konference o jantarju in katere nosilec je MO Novo mesto, je Konferenca mest ob jantarni poti. Namenjena je povezovanju mest, ki ležijo med Baltikom in Jadranom in skozi katera je od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka potekal transport jantarja. Namen srečanja je v gospodarskem in turističnem povezovanju med mesti severne in južne Evrope, s poudarkom na povezavi kulturnega in industrijskega turizma.