Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije in Dolenjski muzej Novo mesto
vabimo na odprtje arheološke razstave
SKRIVNOSTNE POTI NEGOVSKIH ČELAD
Halštatski knezi med Kamnikom in Novim mestom
v sredo, 16. novembra 2022, ob 18. uri
na gradu Zaprice, Muzejska pot 3 v Kamniku.
Avtorji Janja Železnikar, Matic Zupan, dr. Boštjan Laharnar, dr. Borut Križ in Petra Stipančič bodo predstavili skrivnosti in nenavadne zgodbe treh čelad s treh različnih najdišč, ki so po spletu nenavadnih okoliščin in srečnih naključij danes del muzejskih zbirk.
Na razstavi Skrivnostne poti negovskih čelad sodelujemo Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije in Dolenjski muzej Novo mesto. Vsak od omenjenih muzejev hrani bronasto čelado t. im. negovskega tipa, vsaka od čelad pa ima za seboj izjemno zanimivo zgodbo, prav posebno zgodovino in skrivnosti, ki so se nam skozi desetletja, tudi stoletja skrivale in smo jih razvozlali šele pred kratkim.
Zgodba čelade Dolenjskega muzeja se bere kot prava kriminalka:
V zgodnjih jutranjih urah 21. julija 1975 so skozi stransko okno razstavišča vdrli roparji. Ukradli so skupno 106 arheoloških predmetov, med njimi je bila tudi čelada.
Muzej takrat še ni imel alarmnih naprav. Poznavalsko so ukradli le najdragocenejše predmete. Na policah pa so ostale lončene posode in kopija bronastega prsnega oklepa. Roparji so med begom izgubili nekaj orodja tuje izdelave, kar je policijo že ob začetku preiskave usmerilo v iskanje storilcev zunaj tedanje Jugoslavije. Rop je bil skrbno načrtovan in spretno izpeljan. Zgodil se je v noči na ponedeljek, ko je muzej zaprt. Prav tako pa je bil zaradi državnega praznika zaprt še v torek, 22. julija. Roparji so predvidevali, da bodo v muzeju krajo odkrili šele po treh dneh. Skrbni hišnik je vlom opazil že v ponedeljek zjutraj. Takoj je stekla policijska preiskava.
Opis muzejsko odlično dokumentiranih najdb in seznam ukradenih predmetov je policijska postaja Novo mesto posredovala vsem policijskim postajam v Jugoslaviji in mejnim prehodom. Za pomoč so prosili tudi Interpol in o kraji obvestili vse večje muzeje v Evropi in ZDA.
V začetku oktobra 1975 je bil novomeški muzej obveščen o najdbi predmetov in slovenska muzejska delegacija je odpotovala na prepoznavanje na kvesturo v Raveno. Najdbe so spektakularno, ob spremstvu policijskih vozil s prižganimi utripajočimi lučmi, 16. januarja 1976, iz Ravene pripeljali nazaj v Novo mesto. »Rop stoletja« v Dolenjskem muzeju leta 1975, kot so ga poimenovali slovenski mediji, je bil največja in najbolj boleča kraja predmetov kulturne dediščine v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji.