Kustodiat za arheologijo
V Dolenjskem muzeju je kustodiat za arheologijo začel z delovanjem ob zaposlitvi prvega arheologa Toneta Kneza leta 1958. Hkrati to pomeni začetek načrtnega raziskovanja in zbiranja arheološkega gradiva na Dolenjskem. Rezultati dela so bili sproti objavljeni in predstavljeni na občasnih razstavah.
Danes na kustodiatu za arheologijo deluje pet strokovnih delavcev, in sicer dva arheologa in arhitektka dokumentalistka ter restavratorja za arheološke predmete. Pri delu nam pomagajo tudi študentje.
V Novem mestu je v sredini osemdesetih let pričela delovati skupna restavratorska delavnica za restavriranje arheoloških predmetov, ki je rezultat sodelovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Dolenjskega muzeja.
Osnovna naloga zaposlenih delavcev na kustodiatu za arheologijo je zbiranje, dokumentiranje, proučevanje in hranjenje arheološke dediščine ter predstavitev le-te laični in strokovni publiki.
Večina arheološkega gradiva, ki se nahaja na stalni razstavi ali v depojih, je bila restavrirana v lastni delavnici, del v restavratorskih delavnicah po Sloveniji. Sodelujemo tudi s strokovnjaki iz restavratorske delavnice Rimsko-germanskega centralnega muzeja v Mainzu, katerega začetki sežejo vse v čas delovanja Toneta Kneza in deluje še danes. Z restavratorsko delavnico v Mainzu sodelujemo na študijskem in strokovnem področju, kar obsega tudi izmenjave restavratorjev.
Kustodiat hrani gradivo od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, pri čemer glavnino predstavljajo najdbe pozne bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe. Prav tako hrani in skrbi za zbirko arheoloških plakatov. Gradivo predstavljamo v razstavnih katalogih in zloženkah, izdajamo pa tudi zbirko Carniola Archaeologica. Muzej pridobiva večje količine arheološkega gradiva še iz različnih arheoloških izkopavanj in ostalih projektov na območju Dolenjske.
Razstavni prostor v okviru stalne arheološke razstave, poimenovan Knezova soba, je prirejen tako, da se v njem letno izmenjujejo manjše razstave, ki prikazujejo nova spoznanja in rezultate aktualnih arheoloških terenskih raziskav na Dolenjskem ter novo restavrirane arheološke predmete in njihove analize.
Restavratorska delavnica za arheološke predmete
Večina arheološkega gradiva, ki se nahaja na novi stalni razstavi ali v depojih, je bila restavrirana v lastni delavnici za arheološko gradivo, ki deluje od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja v povezavi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto. Zaradi izredne količine gradiva pa je bilo sodelovanje potrebno vzpostaviti tudi z drugimi restavratorskimi delavnicami po Sloveniji, ki je že vrsto let uspešno. Posebej moramo omeniti še sodelovanje s strokovnjaki iz restavratorske delavnice Rimsko-germanskega centralnega muzeja v Mainzu, katerega začetki segajo v čas delovanja Toneta Kneza in deluje še danes.
Vsi restavratorski posegi v Mainzu so opravljeni brezplačno, kopije najpomembnejših arheoloških najdb iz Dolenjskega muzeja pa ostanejo v njihovem muzeju, kjer so razstavljene kopije najpomembnejših arheoloških predmetov z vsega sveta. Z restavratorsko delavnico v Mainzu poteka tudi študijsko sodelovanje v obliki izmenjave restavratorjev.
V restavratorski delavnici, ki domuje v prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na gradu Grm, delujeta restavrator za kovinsko, stekleno in jantarno gradivo in restavrator za lončeno gradivo.
Terensko delo
Vsakoletne večmesečne sistematične arheološke raziskave celotne arheološke ekipe na Kapiteljski njivi, ki potekajo od leta 1986 z manjšimi posegi v letih 1983 in 1985, so prinesle izredne rezultate, ki ne dopolnjujejo le arheološke podobe Dolenjske in Slovenije v prvem tisočletju pred našim štetjem, temveč podobo celotne Evrope.
Ob tem vsako leto potekajo tudi manjši terenski pregledi na območju Dolenjske, sodelovanja pri zaščitnih izkopavanjih, v preteklosti pa še posebej odmevna dela ob gradnji avtoceste.
Kapiteljska njiva
Grobišče Kapiteljska njiva leži na dokaj izravnanem vrhu hriba Marof, ki leži med srednjeveškim jedrom današnjega Novega mesta in predelom Bršljin, in je največje prazgodovinsko grobišče v Novem mestu. Obsega preko 300 žganih žarnih grobov pozne bronaste dobe (10. – 8. stoletje pr. n. št.), več kot 1000 doslej raziskanih strejšeželeznodobnih skeletnih grobov iz 45 gomil (8. – 4. stoletje pr. n. št.), ter več kot 720 žganih mlajšeželeznodobnih grobov (4. – 1. stoletje pr. n. št.).
Rezultati izkopavanja, ki na Kapiteljski njivi potekajo že vse od sredine 80. let 20 stoletja so prinesli celo vrsto novih spoznanj in vedenj o življenju v prvem tisočletju pred našim štetjem, istočasno pa so prinesli še veliko število arheoloških najdb, med katerimi sodijo figuralno okrašene situle v Evropski vrh. Poleg štirih situlskih spomenikov velja omeniti še tri neokrašene situle ter pet kovinskih posod iz starejše železne dobe, štiri bronaste čelade, iz Grčije uvožene lončene posode, množico Baltskega jantarja, ki je v Novo mesto prispel pa jantarni poti, predmete izdelane iz zlata ter množico raznobarvnih steklenih jagod ogrlic, ki so bile izdelane na Dolenjskem.
Tekoče aktivnosti
Osnovna naloga zaposlenih delavcev na kustodiatu za arheologijo je zbiranje, dokumentiranje, proučevanje in hranjenje arheološke dediščine ter predstavitev le–te laični in strokovni javnosti.
Velik in pomemben delež našega dela predstavljajo različna predavanja in predstavitve na strokovnih srečanjih in kongresih ter srečanjih, ki so namenjena laični javnosti, tako doma kot tudi v tujini.
Sledi časa – Situlska umetnost Novega mesta, 4.1.2015 ob 10.10, uri. Vir: Radio Slovenija, Prvi program