- Lokacija: Križatija
- 360 stopinjski prikaz
Prvo stalno arheološko razstavo so postavili delavci Dolenjskega muzeja leta 1953 z gradivom, ki so si ga sposodili. Ta se je znotraj hiše večkrat selila in dopolnjevala. Tone Knez je leta 1983 pripravil prvo stalno arheološko razstavo, sestavljeno le iz lastnega gradiva, zbranega z intenzivnimi in številnimi arheološkimi raziskavami po vsej Dolenjski, še posebej v Novem mestu. Prostor stalne razstave je bil že ob otvoritvi pretesen za vse predmete, tako je večina gradiva ostala shranjena v depojih. Od leta 2008, je po večletnih prizadevanjih in obnovi stavbe Križatije, na ogled nova stalna arheološka razstava, ki jo je pripravil Borut Križ s sodelavci.
Razstava Arheološka podoba Dolenjske je postavljena v pritličju in prvem nadstropju Križatije. Prikazuje dogajanje v arheoloških obdobjih na Dolenjskem od prvih le občasnih pojavov človeka v kameni dobi pa vse do konca zgodnjega srednjega veka s strnjeno poselitvijo tega prostora. Na razstavi je poleg izvirnih predmetov, ki jih hrani Dolenjski muzej, predstavljenih tudi nekaj kopij arheoloških predmetov iz Dolenjske, ki se nahajajo v Narodnem muzeju Slovenije in Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju.
Gradivo, ki je na ogled predstavlja le nekaj odstotkov arheološkega gradiva, ki ga hrani Dolenjski muzej. Razstavo dopolnjujejo ilustracije akademskega slikarja Jožeta Kumerja, geografske karte, fotografsko gradivo in pojasnjevalni panoji ter računalniška predstavitev.
V uvodnem delu razstave je prvič na ogled tudi pregled naravne dediščine Dolenjske z najpomembnejšimi kameninami in fosili, ki ga je pripravila Andreja Petrič Škedelj z Zavoda za varstvo naravne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto. Razstavo spremljata vodnik in obsežen katalog, kjer so predstavljeni vsi razstavljeni predmeti s spremljajočimi teksti.
Arheološka dediščina Dolenjske je izredno bogata. Prevladujejo najdišča iz starejše železne dobe (8. – 4. stoletje pr. n. št.), ko je Dolenjska zaradi bogatih ležišč železove rude, njenega taljenja in predelave v železne izdelke ter vključitve v evropsko trgovino, dosegla svoj razcvet. Tako je osrednji del razstave s tremi razstavnimi prostori posvečen prav temu obdobju.
Razstava Arheološka podoba Dolenjske vsebuje številne kvalitetne, pomembne in atraktivne arheološke predmete. Med najpomembnejše sodijo bronaste, figuralno okrašene situle, najdene v Kandiji in na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Izjemne so tudi številne raznobarvne steklene jagode, ki dopolnjujejo nakit iz jantarja in brona.
O bogati opremi veljakov starejše železne dobe priča množica bronastega in železnega orožja, med katerimi izstopajo bronaste čelade in bronast oklep. Med najpomembnejše predmete sodi še mlajšeželeznodobnadvoročajna lončena posoda – kantaros, okrašena s človeškimi maskami in živalskimi glavami.
Bogato arheološko gradivo, ki je na ogled na stalni razstavi, dopolnjuje naše védenje o življenju na širšem Dolenjskem od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka, starejšeželeznodobno gradivo pa sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino Evrope.
Knezova soba
Razstavni prostor v okviru stalne arheološke razstave, poimenovan Knezova soba, je prirejen tako, da se v njem letno izmenjavajo manjše razstave, ki prikazujejo nova spoznanja in rezultate aktualnih, arheoloških terenskih raziskav na Dolenjskem, ter novo restavrirane arheološke predmete in njihove analize.
