Bratje po orožju;Elite starejše železne dobe

Razstava je nastala v sodelovanju: Arheološki muzej v Zagrebu, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu in Dolenjski muzej Novo mesto
Avtorja razstave: prof. dr. Hrvoje Potrebica in dr. Borut Križ
Oblikovanje razstave: Maja Rudolf Markovič

V prvem tisočletju pr. n. št. je Evropa razdeljena na dva geografsko ločena, a med seboj prepletena svetova. Na prostoru Grčije in Sredozemlja se oblikuje nova, visoka kultura z začetki evropske civilizacije, na sredini Apeninskega polotoka pa bogat razvoj začenjajo tudi Etruščani. Nov duh in ideje se pretežno s trgovskimi stiki širijo v notranjost evropskega kontinenta, kjer pa zaživi starejše železnodobna kultura ali halštatsko obdobje, poimenovano po eponimnem avstrijskem najdišču. V Evropi je razdeljena na zahodni in vzhodni halštatski krog, kamor sodita tudi Kaptol in Novo mesto. Železna doba je tisti del prazgodovine, ki prinese splošno uporabo železa, ko se okrepijo trgovski stiki po vsem kontinentu in se pojavijo elite, sloj vplivnih, premožnih ljudi z vodilno družbeno vlogo. Svoj status izrazito, poudarjeno izkazujejo s prestižnimi grobnimi pridatki v mogočnih zemljenih gomilah, saj je ravno verovanje v posmrtno življenje in grobni ritual eden najpomembnejših vzvodov tedanje družbe.

Razstava Bratje po orožju prikazuje dva bojevniška grobova iz kaptolske in dolenjske skupine. Čeprav se skupini v marsičem razlikujeta, predvsem po pogrebnem obredu, najdemo v materialni kulturi skupnosti iz Kaptola in Novega mesta tudi veliko medsebojnih stikov. Komunikacijo in menjavo med takšnimi geografsko oddaljenimi in kulturno različnimi skupinami so omogočale tesne vezi med njihovimi elitami. Kaže, da je bila ideologija teh elit, ki se je kazala v noši in orožju, dokaj enotna na širšem prostoru, kar je omogočilo ustvarjanje daljnosežnih komunikacijskih mrež, v katerih sta imeli zelo pomembno mesto prav ti središči. Zato sta na razstavi predstavljena bojevnika odličen primer vezi, ki so tvorile kulturno tkivo celinske Evrope v času Homerja, v 8. st. p. n. št.

Knežji sloj- elita halštatske družbe
V začetku starejše železne dobe se je oblikoval poseben sloj prebivalcev, ki je v svojih rokah združeval vodilno gospodarsko, politično, vojaško in duhovno moč. Ta vrhnji družbeni sloj imenovan »halštatski knezi« je svoj posebni status jasno izražal z zunanjim »bliščem«, ki so ga predstavljali prestižni kovinski, stekleni in jantarni ter izjemni, predvsem uvoženi lončeni predmeti, ki so priloženi v grobove, veljake spremljali v onostranstvo, pa tudi z načinom pokopa, pogosto v osredni del velikih zemljenih gomil. V moških – knežjih grobovih se pojavlja bronasto obrambno orožje (čelade, oklepi, ščiti, golenice), kovinsko posodje (kotlički, ciste, cedila, situle), kovinska oprema za jezdnega konja ter prestižni uvoženi kovinski in lončeni predmeti. V ženskih grobovih halštatske elite pa nastopa množica steklenega, jantarnega in kovinskega nakita, kjer se ob izdelkih iz brona pojavlja tudi nakit iz plemenitih kovin ter kovinske posode in izbrana lončenina. Poleg bogatih osebnih predmetov se med grobnimi pridatki veljakov celotnega Evropskega prostora praviloma pojavljajo tudi pivski servisi in množica lončenega posodja, ki nakazujejo pomen obrednega srečevanja, gostij, druženja in pitja starejše železnodobnih elit.