- Lokacija: Ropasova hiša
Razstava prikazuje območje osrednje Dolenjske, ki je bila v preteklosti izrazito agrarna pokrajina. Dve tretjini njenega prebivalstva sta se s kmetijstvom in dejavnostmi povezanimi z njim preživljali še vse do 60. let 20. stoletja.
Na razstavi osnovno zgodbo o življenju in delu kmečkega prebivalstva in obrtnikov v 19. ter v prvi polovici 20. stoletja pripovedujemo s predmeti, dokumentarno fotografijo, slikovnim gradivom ter kratkimi besedili v slovenskem in angleškem jeziku.
Kot v dopolnitev klasično postavljeni razstavi je ena od sob namenjena prikazu avdiovizualnih vsebin v digitalizirani obliki. Poudarek razstave je na predstavitvi materialne kulture, predvsem gospodarskih dejavnosti od nabiralništva, lova, lova na polhe, ribolova do živinoreje in poljedelstva ter vinogradništva, ki je dajalo značilen pečat tej pokrajini že od srednjega veka dalje.
Od obrtnih dejavnosti pa so prikazane tako mestne kot podeželske obrti: mlinarstvo, usnjarstvo in čevljarstvo, lončarstvo ter novomeška tovarna Keramika.
Pri medičarski in svečarski obrti predstavljamo eno redkih v celoti ohranjenih lectarskih delavnic v Sloveniji z bogato zbirko lesenih rezljanih modelov za lect in voščene votive iz 18. in 19. stoletja.
Tudi mlinarsko in lončarsko obrt predstavljamo v obliki rekonstrukcije lončarske delavnice in mlina z izvirno opremo.
Od nesnovne dediščine pa predstavljamo ljudsko likovno umetnost in šege koledarskega kroga: pustne, velikonočne in božične šege.
V vitrinah v pritličju Ropasove hiše pripravljamo tudi občasne razstave. V teku projekta Doživetje stekla pripravljamo štiri sklope.
Spomini v steklu (10. 4.–19. 6. 2025)
Steklo kot material že stoletja opravlja dvojno vlogo – je varuh predmetov in hkrati njihov nosilec vsebine. Zaradi svoje prosojnosti, krhkosti in trajnosti simbolizira tudi spomin, ki ostaja navzoč, četudi oddaljen. V predstavitvi, zasnovani kot niz petih tematskih vitrin, predstavljamo predmete iz depojev Etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja, povezane s steklom kot materialom in simbolom.
Steklenice z reliefnimi napisi pripovedujejo o razvoju lokalne prehrambne industrije in potrošniških navad. Pinja dokumentira ročno izdelavo masla in z njo povezano delovno kulturo. Nabožni predmeti v steklenicah ter votivne figurice pod steklenimi zvonovi izražajo osebno religioznost in duhovne prakse domačega prostora. Fotografije, zaščitene s steklom ali posnete na steklene plošče, ohranjajo družinske trenutke in kolektivni spomin.
Vsak predmet je obenem dokument časa in nosilec intimnih pomenov – od spomina na birmo, preko simbola priljubljene pijače, do pasijonske upodobitve, sestavljene skozi vrat steklenice. Steklo tu ne nastopa le kot fizična pregrada, temveč kot povezovalni element med predmetom in obiskovalcem – med sedanjostjo in preteklostjo.
vosek, papir, žica, steklo, les // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 2169
Figurica iz barvanega voska predstavlja svetnico s svetniško avreolo in atributom (knjigo). Obdana je z rožami in zaščitena s steklenim zvonom. Takšni predmeti so bili priljubljeni kot dar ob birmi ali obhajilu, pogosto pa tudi kot spomin s svetih krajev. Postavljeni v domačem prostoru so predstavljali zaščito, priprošnjo in ponos vere.
les, kovina, steklo // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 299
Miniaturno ročno izdelano in sestavljeno križanje v ozki steklenici je muzej pridobil v 60.tih letih iz zakristije božjepotne cerkve na Zaplazu. Ob križu stojijo vojaki in simboli Kristusovega trpljenja (Arma Christi): lestev, klešče, kladivo, kocka, petelin, goba. Predmet izraža globoko premišljevanje o trpljenju in je bil verjetno darovan kot votivni predmet ali osebni spomin.
steklo, kovina, les // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 3544
Četverokotna steklena pinja z železnim mehanizmom je ročna naprava za stepanje smetane. Z vrtenjem ročice se poganja notranji lesen mešalnik, ki s krožnim gibanjem povzroči ločevanje maščobe od tekočine. Takšne pinje so bile priljubljene v gospodinjstvih na začetku 20. stoletja, saj so omogočale preprosto izdelavo masla v manjših količinah – brez uporabe večjih lesenih čebrov ali batov.
Pinja je združevala domačo pridelavo hrane in napredek tehničnih pripomočkov. Bila je trpežna in enostavna za uporabo, zato se je dolgo ohranila kot del vsakdana na podeželju in v mestnih gospodinjstvih.
tkanina, steklo, medenina // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 5810
Elegantna in modna ženska torbica iz začetka 20. stoletja odraža prefinjenost in ročno spretnost tistega časa. Torbica je prešita s steklenimi perlicami, ki tvorijo dovršen vzorec, kar nakazuje na priljubljenost takšnih dodatkov v obdobju Art Nouveau. Okovje iz medenine in ročaj v obliki verižice poudarjata kakovostno izdelavo in estetsko dovršenost.
steklo // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 2102
Steklenica z reliefnim napisom ‘Mlekarna Novo mesto’ nam govori o zgodovini mlečne industrije v regiji. Uporabljali so jo za distribucijo mleka lokalnim prebivalcem, kar odraža pomen mlekarstva v vsakdanjem življenju prejšnjega stoletja.
steklo // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 2218
Steklenica z izrazitim reliefnim napisom ‘Yugo Cockta’ je eden od zgodnjih modelov za distribucijo slovenske brezalkoholne pijače Cockta, ki je bila prvič predstavljena marca 1953 na Planici. Cockta, znana po svoji edinstveni mešanici zelišč in sadnih okusov, je hitro postala priljubljena alternativa zahodnim pijačam.
Steklenica z napisom ‘Cockta’, po letu 1953
steklo // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 2119
Steklenica s tanko vgraviranim napisom ‘Cockta’ kaže na alternativno obliko označevanja iz zgodnjih faz blagovne znamke. Oblikovno je skoraj identična kot bolj kontrastna različica, kar nakazuje na različne proizvodne serije ali ekonomične izvedbe ter oblikovne pristope v zgodnjih fazah blagovne znamke.
digitalni printi izdelani po steklenih negativih na fotografskih ploščah
Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. P 32, P 65
Na ogled sta digitalizirana printa dveh fotografij, ki sta bili prvotno posneti na steklene fotografske plošče. Le te so zaradi svoje občutljivosti hranjene v posebnih pogojih. Gre za dragocen dokument časa, ki nam govori o spoštovanju do fotografije kot redke in slovesne izkušnje.
Na fotografiji stojita dve mladi ženski pred vhodom v dom, v improviziranem fotografskem kotičku – verjetno kar na domačem hodniku. Leva ima temno bluzo z okrasnimi gumbi, širok pas z veliko sponko in broško pod vratom; v desni roki drži molitvenik. Desna ženska nosi svetlo bluzo z verižico, širok pas in temno krilo. Obe z resnim, a ponosnim izrazom gledata v objektiv.
Na prostem, pred starim kamnitim zidom, je zbrana skupina otrok z učiteljico. Deklice držijo cvetlice in molitvenike, dečki pa posamezni šopki – verjetno je šlo za prazničen dogodek, najverjetneje zaključek šolskega leta.
Otroci so pozorno in resno usmerjeni proti kameri. Nekateri sedijo, drugi ležijo ali stojijo. Iz njihovih pogledov in telesne drže veje dostojanstvo in občutek pomena trenutka.
papir, steklo, les // Dolenjski muzej Novo mesto, inv. št. E 5594
Fotografija prikazuje birmanko z botrico, oblečeni v svečana oblačila, značilna za začetek 20. stoletja. Fotografirani sta v bili v Ateljeju Hinka Dolenca, Rudolfovo. Birmanka nosi svetlo obleko s čipkastimi dodatki, na glavi ima kronico ali cvetlični venček, v rokah drži molitvenik, ob njej pa stoji botra v temni obleki z dolgim zlatim ali pozlačenim verižnim okrasjem.
Gre za portret ob prejemu verskega zakramenta, ki je bil naročen v fotografskem ateljeju in nato uokvirjen za dolgotrajno ohranitev. Črno-zlati leseni okvir z zaščitnim steklom kaže, da je bila fotografija cenjen družinski spomin in je verjetno visela na vidnem mestu v hiši.
