- Lokacija: Jakčev dom
Umetnica je eksistencialno razpeta med rodno Slovenijo in Bolivijo, kjer danes s svojo slikarsko in galerijsko dejavnostjo pomembno sooblikuje tamkajšnji kulturni prostor.
Slikarka Ejti Štih v umetniškemu snovanju odkrito odpira teme, ki so tabuizirane, pereče in aktualne. V Boliviji so segregacija, socialne in družbene krivice ter nasilje vseprisotni in čeprav nehote, jih spremlja vsak dan. V svoji senzibilnosti in z vizualno intuicijo jih je zavestno prenesla v medij slikarstva in tako odprla novo življenje za serijo slik velikega formata, ki jo je poimenovala Rdeče in zlato.
V seriji avtorica primarno naslavlja tematiko splava ter s tem položaj ter stiske bolivijskih deklet in žensk, ki so zaradi kršenja osnovnih pravic v veliki meri stigmatizirane, prezrte in zatirane. Njihove zgodbe odsevajo strašljivo podobo tretjega sveta. Izpovedno močni prizori golih, nemočnih in potlačenih deklet zato prebujajo v nas neizmerno sočutje in obenem kličejo k rešitvi, naj se trpljenje in ponižanje končno končata. Slike, sestavljene v diptihe ali triptihe, so kot gledališki prizori, ki gledalca vsrkajo v svoje globoko jedro in pri tem ponujajo vizijo sveta, za katerega smo presenečeni, da temelji na stvarnosti – avtorica tako uporabi pripovedno strategijo magičnega realizma, kot jo uporabljajo predvsem latinskoameriški pisatelji.
Kot enega od izstopajočih pojavov v družbi, avtorica v svojih platnih komentira tudi gibanje Me Too, ki je prvo pokazalo in opozorilo na razsežnosti fizičnega in psihičnega nasilja nad ženskami v sodobni družbi. Tovrstno paradigmo naslavlja tudi skozi drzne in domiselne interpretacije svetopisemskih tem. Tako na razstavi najdemo sliko s podobo Eve kot ženske, ki z izvirnim grehom skozi zgodovino nosi krivdo za vse kar je slabega, ali pa prizor prvih staršev ob drevesu spoznanja, kjer prav obratno, kot pravi svetopisemska pripoved, Adam ponuja Evi jabolko.
Ko naslavlja gibanje Me Too, opozarja tudi na dvojno moralo samih žensk, ki izrabljajo situacijo za feministično obračunavanje, oziroma se ukvarjajo z identitetnimi vprašanji, namesto sržem problema. Kritična je tudi do žensk iz medijskega sveta, ki imajo v roki vzvode moči, a jih rajši uporabljajo za lastno promocijo in korist. Njihove upodobitve so v slikarkini duhovitosti karikirane, prikazuje jih kot absurde ali protislovja, razumemo jih kot neke vrste sodobne alegorije, oziroma metaforično ogledalo družbe.
Na razstavi si lahko ogledate tudi dokumentarni film o slikarki, avtorja Gregorja Bajta.
Razstava bo na ogled do 9. decembra 2023.
