Kneginja s Kapiteljske njive

Na arheološki razstavi Kneginja s Kapiteljske njive predstavljamo izjemen starejšeželeznodobni grob 19 v gomili XXXIII, raziskan leta 2009.

Vseboval je izjemno bogate in številne pridatke, ki ga opredeljujejo kot knežji grob. Razstava je na ogled do 28.2.2015 

Gomila XXXIII

Starejšeželeznodobna gomila XXXIII na Kapiteljski njivi v Novem mestu je bila raziskana leta 2009. Gomila, žal danes v konfiguraciji terena neopazna, v tlorisu dokaj okrogle oblike, ohranjenega premera 13 metrov, je vsebovala še 33 skeletnih grobov. Ti so po večini pravokotne oblike s skrbno oblikovanimi stranicami, razporejeni v krogu, različno globoko vkopani v sterilno osnovo hriba. Glede na velikost grobne jame in pridatke v njej opredeljujemo, ali gre za pokop moškega, ženske ali celo otroka. V vseh grobovih so se ohranile sledi lesenih krst oziroma sledi grobne lesene konstrukcije, drugi organski ostanki, kot so kost, tkanina in usnje, pa so popolnoma prepereli in uničeni. Grobni pridatki, zlasti kovinski, so prav tako zelo poškodovani. Poškodbe in uničenja grobnih pridatkov so posledica obdelave poljedelske površine, saj je bila v preteklosti na območju grobišča njiva, kjer so uporabljali umetna gnojila in škropiva.

Gomila XXXIII je bila v uporabi 300 let. Najstarejši ohranjen grob v gomili, grob XXXIII/8, celo s centralno lego, je v tlorisu pravokotne oblike, velikosti 305 x 115 cm. V grobu so se ohranili ostanki lesene krste kot poogleneli deli lesene deske pokrova krste. Pod ostanki pokrova lesene krste sta se ohranili lončeni posodi, ki grob datirata v začetek 7. st. pr. n. št. Najmlajši grob v gomili XXXIII je grob 26, datiran v 4. st. pr. n. št. Gre za grob z moško opremo, v tlorisu pravokotne oblike, velikosti 290 x 110 cm.

V gomili XXXIII je po številu in pomembnosti pridatkov izstopal grob 19, datiran v 5. st. pr. n. št.

Gomila XXXIII/grob 19

Grob XXXIII/19 je predstavljala v tlorisu pravokotna grobna jama, velikosti 280 x 130 cm, ki je bila do 45 cm globoko vkopana v sterilno osnovo hriba. Vsekakor gre za grob izjemno pomembne dame, kar nakazujejo številni pridatki. Na jugovzhodnem delu groba je bila na vrh tega položena velika kamnita plošča, velikosti 80 x 60 x 25 cm. Lega groba znotraj razporeditve grobov v gomili ne nakazuje posebnega statusa pokojnice, kar potrjuje domnevo o socialni strukturi družbe, kjer je pokojnica s tako bogatimi pridatki le prva med enakimi.

Na vrhu grobne jame je bila najdena manjša lončena kroglasta posoda. Ostali grobni pridatki so bili položeni na dno grobne jame. Pokojnica je imela ob osnovnem kompletu nakita, ki je bil najden na funkcionalnih delih na telesu, dodaten komplet priložen ob bok.

Bronasti pokrov iz groba XXXIII/19

Ena od dveh lončenih posod na nogi – ciborij je bila pokrita z bronastim pokrovom. Okrogel pokrov premera 20 cm ima osrednji kovinski ročaj, po obodu se vrsti množica iztolčenih izboklin, ostali del je okrašen s stiliziranimi račkami in bunčicami. Krožni nizi račk se izmenično vrstijo z nizi iztolčenih bunčic okoli osrednjega ročaja.

Okras je izdelan s tolčenjem v tanko bronasto pločevino na enak način, kot so izdelani situlski spomeniki, vendar sta ideja in vsebina tukaj drugačni.

Motiv račk se pojavi že v bronasti dobi nekaj stoletij pred pojavom klasičnih situlskih upodobitev. Račka v simbolnem svetu pomeni povezavo z onostranstvom in prehod v neznano. Vedno se pojavlja v stilizirani obliki okrasa, ki je ponavljajoč in statičen. Tovrstno krašenje se je v manjši meri ohranilo še v času starejše železne dobe in ga situlska pripoved ni v celoti nadomestila. Bronast pokrov sodi v čas prehoda 7. v 6. st. pr. n. št.

Grobni pridatki v grobu XXXIII/19

Med posebnosti predmetov v tem ženskem grobu sodi velika bronasta falera, ki je značilen pridatek zgodnjih starejšeželeznodobnih moških grobov. Povezujemo jo tako s konjsko opremo kot z obrambno oborožitvijo z oklepom in ščitom. Prisotnost tega predmeta v ženskem grobu lahko pojasnimo le z njegovo starostjo, saj v času pokopa namembnosti predmeta niso več poznali in so ga sekundarno uporabili kot pokrov lončene posode. Celotna vsebina grobnih pridatkov je dokaj nenavadna, saj so bili v grob priloženi predmeti, ki časovno sodijo od sredine 7. st. pr. n. št. do 5. st. pr. n. št.

Med mlajše predmete sodijo živalska fibula in fibula s prečno nažlebljenim lokom ter uhani iz bronaste pločevine. Najstarejši pa so vozlasta fibula, bronasta vozlasta ovratnica in bronasta falera. Lončene posode, ostale bronaste fibule, zapestnice in nanožnice ter steklene in jantarne jagode ogrlic so nekoliko mlajše.

Grob XXXIII/19 zato lahko opredelimo kot bogat grob dame, ki so jo v 5. st. pr. n. št. pokopali skupaj z bogato opravo njenih prednic s predmeti, ki so bili tudi 150 let starejši od nje.