- Lokacija: Centralni objekt Kočevskega roga
V Razstavišču Dolenjskega muzeja postavljena stalna razstava Kočevski rog med drugo svetovno vojno in danes je nastala ob sedemdesetletnici Baze 20. Na njej smo predstavili medvojno vlogo nekaterih izbranih pomembnih krajev in postojank, in njihovo današnjo usodo: Žago Rog, kočevarski naselji Komarna vas in Podstenice, Bazo 20, bolnice Jelendol, Zgornji Hrastnik, Pugled in Leseni Kamen, Partizansko tiskarno ter partizanska grobišča in grobišča po vojni pomorjenih ljudi.
Izbor je kompromis med pomenom, ohranjenim gradivom in razpoložljivim razstavnim prostorom. Vsak izbrani kraj je predstavljen s kratkim opisom in dvema fotografijama. Prva je nastala v času delovanja ali obstoja, druga pa je posnetek sedanjega stanja. Nekatere lokacije so še danes »žive«, urejene in obiskane, druge so v ruševinah ali pa celo že popolnoma nerazpoznavne.
Oglar
Baza 20, ter bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik so predstavljene tudi z realističnimi maketami. S podrobnostmi, ki jih dopušča merilo, so prikazane barake vseh treh spomenikov. Za lažjo predstavo razsežnosti pogorja je narejena reliefna maketa Kočevskega roga, na njej pa označena najpomembnejša naravna in kulturna dediščina.
Posebnost razstave in hkrati edini razstavljeni predmet je obnovljeni Oglar, za pogon na lesni plin prirejen avtomobilski motor, s katerim so na Bazi 20 od jeseni 1944 pridobivali lastno elektriko. Nameščen je bil v prav zanj zgrajeno zvočno izolirano barako, v kateri se je ohranil vsa povojna desetletja.
Razstavo dopolnjuje publikacija Kočevski rog med drugo svetovno vojno in danes, ki ima podnaslov Vodnik po spomenikih državnega pomena in razstavah Dolenjskega muzeja. Na razstavi predstavljene kraje in dogodke umesti v čas in prostor, natisnjena pa je v slovenskem in angleškem jeziku.
V vodniku je objavljen tudi z geografskimi koordinatami opremljen seznam najpomembnejše roške naravne in kulturne dediščine z zemljevidom. S tem smo obiskovalcem Kočevskega roga ponudili obsežen program raziskovanja tega prostora in njegove preteklosti. Hkrati pa smo, upamo, preprečili, da bi del naše dediščine izginil z roba zavesti, kjer se je znašel v zadnjem času.
