Lojze Perko: Med viharjem in jasnino

Spominska razstava ob štirideseti obletnici smrti Lojzeta Perka povezuje umetnikovo delo na področju risbe, slikarstva in ilustracije, v vseh obdobjih njegovega ustvarjanja, njen namen pa je javnosti pokazati čim bolj raznoliko in vsestransko podobo umetnikovega ustvarjanja. Vsebinski izbor, ki verodostojno prikaže razpon in pomen avtorjeve likovne ustvarjalnosti v kontekstu prostora in časa, v katerem je ustvarjal, tako nosi retrospektivni značaj. Izbor iz umetnikove likovne zapuščine se osredotoča na slikarjevo genezo, v kateri občutno odmeva vpliv slikarstva Franceta Kralja in Neodvisnih, temu sledi postakademsko povojno obdobje kjer se nam slikar razkriva predvsem v intimnih portretih otrok ter zaključuje z zrelo dobo, ki kaže njegovo intimno zvezo z notranjskim prostorom.
Poseben segment razstave predstavljajo nekatera do sedaj še nikoli javno predstavljena dela, nastala v času umetnikovega večkratnega bivanja na Dolenjskem. Umetnik je prvič prišel na Dolenjsko, v vas Podgrad pri Novem mestu, pozno spomladi leta 1941. V vasi je revnega študenta, ki je prišel z zgolj nekaj osebnimi stvarmi, med katerimi so bili obvezni slikarski pripomočki, pod streho vzela krojaška družina Turk. Kmalu se je med slikarjem in člani družine spletla trdna prijateljska vez, zaradi katere se je v Podgrad redno vračal. Perko je stkal tudi pristne prijateljske vezi s tremi novomeškimi družinami (Gunde, Andrijanič in Kozina) o čemer pričajo dela ohranjena v zapuščini omenjenih družin, ki jih tudi predstavljamo na razstavi.