Mamut po mamutu

Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik
Avtorica: Janja Železnikar

Leta 1938 so pri regulaciji rečne struge Nevljice v Nevljah pri Kamniku odkrili okostje mamuta. Razstava, ki jo je pripravil Medobčinski muzej Kamnik, pomeni spomin na nek čas in izjemen dogodek, ki je odmeval takrat in bi še danes.

Nepričakovana najdba je v Kamniku in okolici tedaj vzbudila veliko zanimanja; dvignila pa tudi nekaj prahu, tako v laični kot strokovni javnosti. Cele časopisne strani so bile namenjene obvestilom in poročilom o poteku dogodkov na terenu. Na razstavi in v drobnem katalogu prikazujemo vzdušje, ki je vladalo ob izkopavanjih, pomembne Kamničane in druge obiskovalce, ki so raziskave spremljali. Kako so 574 cm dolg in 361 cm visok skoraj v celoti ohranjen skelet zaščitili na terenu in kasneje v Prirodoslovnem oddelku Narodnega muzeja.

Predstavljamo prednike mamutov, čas ledene dobe. Kje so se razprostirali ledeniki po Evropi in Sloveniji, kje v Sloveniji so bili še najdeni mamuti oz. deli okostja, oklov, kosti ali zob. Na razstavi in v knjižici pa odstiramo tančice iz načina življenja paleolitskih lovcev, spoznavamo kje in kako so živeli, kaj so lovili, jedli, kako so bili oblečeni, kakšna orodja so uporabljali za lov in v vsakdanjem življenju. Zanimalo nas je tudi kako je mamut kot markantna žival vplival nanje, na njihove mitske predstave, za kaj so uporabljali mamutovino in še kaj.

Kamniški muzej hrani dve mamutovi kosti, ki sta del stalne razstave. Kamniški veterinar dr. Josip Nikolaj Sadnikar pa je po ogledu neveljskega najdišča na karton naslikal dlakavega velikana. Da je bilo ozračje vroče, da so tekmovali kdo naj bi okostje izkopaval, kako pričajo pisma dr. Srečka Brodarja, najlepše pa vzdušje ob izkopavanjih osvetljujejo časopisni članki, ki jih ne manjka.