- Lokacija: Galerija
Na razstavi so na ogled številni predmeti, dokumenti in upodobitve iz časa prvih sledi človekove prisotnosti vse do danes, ki se nanašajo na obrt, trgovino, industrijo, urbanizacijo, promet, društveno in družabno življenje, šege, vojskovanje ter upodobitve mesta in ljudi. Predstavljamo javne in osebne dogodke, vesele in žalostne trenutke, uspehe in težave mesta, skratka pestrost in različnost življenja Novega mesta skozi tisočletja.
Razstava je razdeljena na šest tematskih skolopov.
Mesto pred Novim mestom
Današnje področje mesta je obljudeno že dobra štiri tisočletja. Najpomembnejša poselitvena območja so Marof ( 1. tisočletje pr. n. št.), Kapiteljski hrib (od 10. stoletja pr. n. št. in vsaj do 4. stoletja n. št) in spodnji del Krkinega okljuka, kjer se je razvila srednjeveška mestna naselbina. Največji razcvet doživi naselje sredi 1. tisočletja pred našim štetjem, o čemer pričajo številni predmeti, med katerimi izstopajo situle.
Ustanovitev mesta
Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 izdal listino, s katero je ustanovil mestno naselbino in ji s podelitvijo številnih privilegijev omogočil razvoj in obstoj. Mesto je po sebi imenoval Rudolfswert, vendar so ga ljudje od vsega začetka imenovali tudi Novo mesto. Podoba ustanovitelja je postala simbol mesta in še danes je vidna na pečatih, pečatnikih ter na mestnem grbu.
Življenje v mestu
Jedro razstave predstavljajo ljudje v vseh časovnih obdobjih, različnih starosti, spolov, poklicev in družbenih slojev.
Gospodarstvo mesta
Trgovina in obrt sta bili osnovni gospodarski dejavnosti do sredine 20. stoletja, ko se je razvila industrija in se je mesto razširilo izven meja srednjeveškega obzidja. O gospodarskem delovanju pričajo obrtni in industrijski izdelki, orodja ter podobe trgovskih lokalov.
Mesto na preizkušnji
V 16. in 17. stoletju so se zaradi stalnih turških upadov preusmerile trgovske poti, kar je mesto gospodarsko oslabilo. Temu so se pridružili ponavljajoči se požari in epidemije nalezljivih bolezni. V 20. stoletju sta se mesta dotaknili dve svetovni vojni in vojna v bran samostojnosti Republike Slovenije. V teh težkih trenutkih je mesto utrpelo veliko človeških izgub, marsikaj je bilo uničeno in za vedno izgubljeno o čemer pričajo številne fotografije in predmeti.
Podobe mesta
Upodobitve umetnikov nam kažejo podobe mesta skozi čas, v različnih letnih časih, tehnikah in razpoloženju. V njihovih delih se zrcalijo tudi odzivi na življenje v mestu za časa nastanka del.
Avtorji razstave so vsi kustosi Dolenjskega muzeja: Marjeta Bregar, Jasna Kocuvan, Borut Križ, Ivica Križ, Jožef Matijevič, Majda Pungerčar, Matej Rifelj ter Petra Stipančić.
Razstavo je oblikovala Maja Rudolf Markovič.
