- Lokacija: Galerija
Retrospektivna razstava je tako zasnovana kot skrbno izbran pregled dela obeh avtorjev, strukturirana pa je tematsko. Ker pa je ustvarjalna pot Petra in Boruta Simiča precej različna, je v prerezu med njunim delom težko potegniti neposredno vzporednico. Ravno zato je vpogled v dialog oblikovalca z arhitektom, ali obratno, na razstavi prikazan tako, da en avtorski glas vedno pušča dovolj prostora drugemu. Njuni tihi dialog se nanaša na prenos znanja, učenje in spodbujanje kulturne občutljivosti in pomembnosti ustvarjalnega doprinosa k skupnosti. Njun odkriti kreativni dialog pa se kaže v sodelovanju pri vzpostavitvi vizualne identitete Novega mesta ter oblikovanju in oživljanju njegovega uličnega prostora oz. prostorske podobe. Pri tem so bile vloge med njima porazdeljene a med seboj močno prepletene, tudi človeško.
Peter Simič je kot prvi arhitekturno izobražen oblikovalec zavzel primat vizualnega komuniciranja v Novem mestu. Njegovi oblikovalski začetki v 70 ih letih prejšnjega stoletja so bili takrat razumen in logičen odgovor na potrebe Novega mesta in dolenjske regije. Kot velik erudit se je namreč dotaknil grafičnega in industrijskega oblikovanja in realiziral vrsto nepozabnih oblikovalskih dosežkov, ki so se dodobra zasidrali v kolektivni spomin prostora, časa in kulture Novega mesta. Zagotovo bo za vselej ostalo v našem spominu njegovo oblikovanje številnih znakov in logotipov, priloge Dolenjskega lista, plakatov in najrazličnejših tiskovin, Pa tudi posamične akcije in predvsem publikacije, kot sta denimo monografija o Božidarju Jakcu, Novem mestu ali Arhitektura za vse čase, knjižni spomenik Marjanu Mušiču, ki so segle do vrhov najboljšega, kar je moglo Novo mesto pokazati na tem področju v svojem času. Z oblikovanjem znaka in logotipa društva Virtuti et musis in Domusa Slovenica pa je segel tudi preko slovenskih meja. Ob nekaterih ikoničnih oblikovalskih formah – kot je na primer znak Novega mesta – je v novomeški prostor prinašal celo vrsto za tisti čas sodobnih idej, ki so pogosto presegale konvencije svoje discipline in tudi zato trmasto vzdržale preizkus časa. Zaradi izjemnega oblikovalskega prispevka h gospodarstvu, kulturi in v pomoč identiteti mesta ga danes uvrščamo med pomembnejšega promotorja oblikovanja in vizualne kulture, ki je s svojim delom začrtal pot vsem sedanjim in prihodnjim rodovom oblikovalskih strokovnjakov v Novem mestu.
Strnjen vpogled v delo Boruta Simiča nam razkriva arhitekta, ki presega ozke disciplinarne okvirje in poenostavljeno razumljen položaj arhitekta kot ustvarjalca forme. V 80 letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom postmoderne in kritičnega regionalizma odločil, da poišče svojo smer v arhitekturi, s sintezo zgodovinskih izkušenj in lastnih spoznanj. Pri tem je bilo potrebno najprej ubesediti nove vrednote in načela, jih nato uporostoriti in na koncu upodobiti. Njegovi smeri bi danes lahko rekli sodobna arhitektura v kontekstu, njen cilj, pa je bil obnoviti govorico prostora, ki ga gradi in oblikuje. Izstopa tudi po tem, da ga je od nekdaj privlačilo abstraktno in rudimentarno v arhitekturi, pritegovalo ga je zato, ker je zvedeno na bistveno. Ima drugačen pristop do oblikovanja zunanjosti od notranjosti stavbe – tako kot pač arhitekturo doživljamo, enkrat z razumom drugič, z občutki. Vseskozi pa ga je najbolj vznemirjalo prav raziskovanje oblik, v čemer prepoznamo njegovo vrhunsko obvladovanje jezika arhitekture, kar znajo doseči le redki arhitekti. To je najlepše vidno v njegovih najbolj doživetih in izpovedno najmočnejših delih, v treh prav posebnih sakralnih objektih – kulturno-pastoralnemu centru srbske pravoslavne občine v Ljubljani, prenovi Evangelijske cerkve Dobrega pastirja v Novem mestu ter nadkritju ostalin Sv. Jere na Trdinovem vrhu, s katerimi je odločilno prispeval k uveljavljanju arhitekture kot posebne umetniške smeri. Tudi svojemu rodnemu Novemu mestu je arhitekt Borut Simič dal nemalo ustvarjalnih energij – svoje poklicno znanje in umetniški zanos, njegovih izvedenih in predlaganih posegov ter vsega drugega, kjer se zazna njegova roka, čeprav o njih do sedaj ni bilo vidnejšega govora, je veliko in vse smo zabeležili na razstavi in v katalogu. S svojim raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora, pa se bo zapisal v arhitekturno zgodovino Novega mesta, Dolenjske in širše.
Razstavo spremljata dva bogata 140 stranska kataloga, ki sta zasnovana tudi kot samostojni publikaciji.
Peter Simič Vizije oblike
Borut Simič Prostori kontekstov
