Razkošje novosti: Donacije in pridobitve iz Term Krka, d.o.o. in Gimnazije Novo mesto

Na razstavi predstavljamo likovna dela, učbenike in herbarije, ki smo jih v letih 2016 in 2017 pridobili od Term Krka, d. o. o. in Gimnazije Novo mesto.

PARTIZANSKA GRAFIKA IN DELA ANDREJA JEMCA

Z donacijo Term Krka, d. o. o., smo svoje likovne zbirke obogatili z grafičnimi listi, natisnjenimi po visokih jedkanicah Božidarja Jakca, ter izvirnimi umetniškimi grafikami Andreja Jemca. Dela so se pred tem nahajala v prostorih Mačkovega doma na Bazi 20. Lastnica, Terme Krka, d. o. o., je prepoznala dokumentarno kulturnozgodovinsko vrednost del ter njihov doprinos v študijske in raziskovalnim namene.

Posebno mesto v Jakčevem ustvarjanju gotovo zavzema obdobje njegovega bivanja med partizani, kjer je deloval kot kulturnik, dogodke pa je ohranil v številnih grafikah in risbah. V tem času je nastala tudi grafična mapa Partizanski obrazi v tehniki visoke jedkanice. Grafični listi, predstavljeni na razstavi, so bili po vojni, odtisnjeni po izvirnikih, portretne podobe političnih in vojnih herojev pa danes predstavljajo kulturno-zgodovinsko dragocen dokument umetnikove izredno bogate medvojne likovne ustvarjalnosti.
Študiozni, likovno vsestransko izobraženi slikar Andrej Jemec se je ob preverjanju vizualnih zmožnosti slikarstva paralelno ukvarjal tudi z grafiko, ki jo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani pri Božidarju Jakcu. Z leti si je prisvajal različne grafične tehnike ter preučeval njihove specifike. Donacija Term Krka obsega 8 umetnikovih grafičnih del v tehniki jedkanice in akvatinte z izvirnim likovnim izrazom. 

UČBENIKI IN HERBARIJI 

Novomeška gimnazija nam jih je zaupala zbirko šolskih predmetov z učbeniki in herbariji, ki so jih v gimnaziji uporabljali v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja pri učnem predmetu prirodopis, pri katerem so dijaki spoznavali rastlinski in živalski svet ter človeško telo.
Herbariji so bili v šolah še do nedavnega učni pripomoček, katerega cilj je bil aktivno sodelovanje učencev pri spoznavanju rastlinskega sveta v svojem okolju. 
Predstavljamo dva herbarija. Prvi obsega 118 rastlin. Vsaka rastlina je pritrjena na samostojnem listu, kjer je z roko napisano latinsko ime rastline. Rastline iz istih rodov so shranjene v ovitek z rodovnim imenom. Drugi herbarij obsega 186 rastlin, ki so le položene med dva lista. Pri nekaterih je priložen listek z latinskim imenom. Na osnovi imena rastlin, starosti papirja in pisave menimo, da sta herbarija nastala v drugi polovici 19. stoletja.
Velika dragocenost, tako po vsebinski, tehnični in estetski izvedbi, je prvih pet knjig obsežne izdaje rastlin iz avstrijskega cesarstva. Celotna izdaja je obsegala dvanajst knjig, v katerih je bilo objavljenih 500 rastlin. Založnik in izvajalec dela je bila dvorna in državna tiskarna na Dunaju. Zbirko so natisnili v novi tiskarski tehniki fiziotipiji, ki jo je štiri leta prej patentiral direktor omenjene tiskarne Alois Auer Ritter von Welsbach. Svinčene tiskarske plošče je pripravil s pomočjo posušenih in stisnjenih rastlin ter galvanizacijo, kar je omogočilo večkratno barvno tiskanje z isto ploščo. Tiskarske plošče so ohranjene na Inštitutu za botaniko na Dunaju.
Nazorni učni pripomoček je tudi slikovni atlas sesalcev in atlas evropskih ptic. Dolgoletna uporaba je pustila vidne sledove.
Knjigo Slovenski metuljar je napisal Novomeščan Julij Bučar, ilustriral pa njegov trinajstletni sin Danilo Bučar. Avtor knjige je bil sicer sodnik in ljubiteljski proučevalec metuljev. Za tisk je bila pripravljena leta 1914, natisnjena pa leta 1919. Zgodnejši natis je verjetno preprečila vojna.

LIKOVNA DELA VLADIMIRJA LAMUTA

Dolenjski muzej je – predvsem v želji po širši dostopnosti za javnost – od Gimnazije Novo mesto pridobil v hrambo, skrb in preučevanje šest del umetnika Vladimirja Lamuta. Dijak in kasneje dolgoletni profesor na novomeški gimnaziji, ki je z neverjetno zagrizeno delavnostjo ustvarjal in odkrival skrivno lepoto dolenjske pokrajine ter jo tako ohranjal v svojih podobah, je dela Gimnaziji podaril leta 1954. Med tipičnimi motivi Novega mesta, ki ga je tako rad in iskreno upodabljal v različnih likovnih tehnikah, je tudi delo nastalo na umetnikovem študijskem izpopolnjevanju v Parizu, s katerim je vsaj za kratek čas uresničil hrepenenje po vrvežu sveta, po daljavah in motivih, kjer so se napajale, se napajajo in srečujejo ter potrjujejo mednarodne trume umetnikov.