UMETNINE IZ PREKMURJA

UMETNINE IZ PREKMURJA. OD ROMANIKE DO MODERNIZMA

Vsebinska predstavitev razstavnega projekta

Prizadevanja, da bi karseda objektivno  predstavili duhovno pestrost tega prepišnega prekmurskega prostora skozi čas, se nam izrisujejo v pripravi in uresničitvi velikega razstavnega projekta UMETNINE IZ PREKMURJA. OD ROMANIKE DO MODERNIZMA. Z razstavo izbranih umetnin namreč želimo predstaviti poglavitne mejnike umetnostnozgodovinskega razvoja med obdobjem romanike, ki ga, denimo s specifično pomensko vrednostjo, zamejuje romanski portal oz. timpanon v Domanjševcih. V dobi gotike se je prostor namnožil z vrsto sakralnih spomenikov s pomembnimi stavbnimi členi ter izživel s srednjeevropsko pomembnimi stenskimi slikarijami delavnice Janeza Aquile, čigar pred desetletji sneti originali bodo na naši razstavi tokrat prvič  predstavljeni javnosti.

Razstava bo nadalje prvič predstavila umetnine, ki so dandanašnji »razseljene«  po javnih in zasebnih zbirkah. Nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkev se bo družilo s umetninami, ki se ohranjajo po različnih javnih in zasebnih zbirkah,  galerijah, muzejih in sakralnih spomenikih. Med njimi so dela svetovnega ranga, renesančne  in baročne umetnine italijanske provenience, kakršna je denimo blizu Andrea del Sarta nastala Madonna z detetom, ali vrsta beneških slik, dandanašnji  razstavljenih na naši stalni razstavi ali v ljubljanski Narodni galeriji. Če jih je veliko med izbranimi umetninami mogoče povezovati s patricijskimi meceni, kakršni so bili soboški Szapáryji, te pa je bankrot niti ne tako daljnega leta 1930,  prisilil k razprodaji, pa bo razstava predstavila tudi mnoge likovno in ikonografsko pomenljive umetnine iz številnih prekmurskih župnijskih  cerkva.

Neznani kipar iz 18. stoletja (?),
Evangelist iz podr. c. sv. Martina Domanjševci,
umetnina je bila restavrirana leta 2007
v Restavrorskemcentru ZVKDS Ljubljana 
Razstavo velikih slogovnih obdobij med romaniko in modernizmom zaokrožajo dela poznoromatičnega, na jesen življenja v Murski Soboti prebivajočega slikarja Aloisa Eberla  (1822-1887) in naposled prvega akademsko izobraženega, v ekspresionizem zazrtega prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča (1900-1945).

Ludvik Vrečič (1900 – 1945)
Portret, 1930
Pokrajinski muzej Murska Sobota

V okviru večletnih priprav je Pokrajinski muzej tvorno sodeloval s slovenskimi, hrvaškimi, avstrijskimi in madžarskimi  ustanovami. Mnoge med njimi, zlasti Narodna galerija in Narodni muzej iz Ljubljane, mariborski Pokrajinski muzej, budimpeštanska Narodna galerija, kakor tudi prekmurske župnije posojajo iz svojih zbirk najdragocenejša dela. Tvorno in ob logistični podpori Ministrstva za kulturo naklonjeno sodelovanje je s prizadevnimi restavratorji iz ljubljanskega Restavratorskega centra in OE ZVKD Maribor ozaljšalo prenekatero razstavljeno umetnino in jo naredilo vidno!

Avtor razstave: Janez Balažic

 

 Neznani slikar,
sv. Barbara,
konec 18. stoletja, Turnišče, župnišče