Marjan Kozina: razstava in glasbeni dogodek ob 50. obletnici smrti

MARJAN KOZINA IN NOVO MESTO
Razstava in glasbeni dogodek ob 50. obletnici smrti

Ob dnevu Dolenjskega muzeja Novo mesto, Mala dvorana, 1. junij 2016 ob 19. uri

Avtorica razstave in teksta v zloženki: Majda Pungerčar, Dolenjski muzej Novo mesto
Avtorica panoja in teksta v zloženki o glasbenem ustvarjanju Marjana Kozine: Sabina Šoštarec, Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto

Začelo se je s klavirjem – tako prvi stik z glasbo v življenju Marjana Kozina, ko je kot otrok sedel pod klavirjem in poslušal igrati svoja starša, kot tudi naša priprava razstave in glasbenega dogodka, ko bomo počastili spomin na novomeškega rojaka z obnovo klavirja in izvedbo njegovih del.

Dolenjski muzej Novo mesto hrani klavir, na katerega je Marjan Kozina igral v letih 1934 do 1938 v Mariboru in po vojni v družinski zidanici na Trški gori in je osrednji predmet na razstavi. Konzervacija klavirja je bil tudi povod za pripravo razstave in dogodka.

Razstavo in glasbeni dogodek smo pripravili skupaj z Glasbeno šolo Marjana Kozine Novo mesto. Otvoritev in koncert se bosta odvijala na dan Dolenjskega muzeja Novo mesto, 1. junija ob 19. uri v Mali dvorani. Na razstavi bo poudarek na skladateljevih novomeških koreninah, njegovem glasbenem ustvarjanju in sledeh, ki jih danes najdemo v Novem mestu in Sloveniji. V glasbenem programu bodo sodelovali učenci in profesorji glasbene šole, ki bodo izvajali skladateljeva dela različnih glasbenih zvrsti – tudi na konzerviranem klavirju. Glasbeni nastop bo primeren za poslušalce vseh starostnih skupin, saj je zasnovan tako, da vključuje več zvrsti Kozinove glasbe, ki jo bodo izvajale različne zasedbe od otroških dalje.

Marjan Kozina se je rodil 4. junija 1907 v Skabernetovi hiši v Novem mestu. Njegovi predniki izvirajo iz družine Rozina, ki je imela v drugi polovici 19. stoletja v lasti grad Kamen in družine Skaberne, ki je imela v lasti hišo na Ljubljanskih vratih. Po šolanju v Novem mestu, Ljubljani, Dunaju in Pragi je bil zaposlen v Mariboru, Beogradu in po drugi vojni v Ljubljani. Med vojno je bil v letih 1943-1945 v partizanih. Toda ves ta čas se je redno vračal v Novo mesto in zlasti na Trško goro v družinsko zidanico, kjer je imel tudi omenjeni klavir na katerem je ustvarjal svoja dela. Umrl je 19. junija 1966 v Novem mestu in je pokopan na pokopališču v Ločni.

Ustvarjal je simfonično glasbo (Ilova gora, Padlim, Bela krajina, Proti morju, Davnina itd), scensko glasbo (opereta Majda, opera Ekvinokcij itd), vokalno glasbo (Lepa Vida, Tlaka itd), zborovsko glasbo (številne partizanske pesmi, pesmi za otroške zbore itd), samospeve (Tri pesmi na besedila Lili Novy itd), instrumentalno glasbo (divertimento za klavir itd), filmsko glasbo (Na svoji zemlji, Tri pesmi za film Kekec itd) ter bil pisec in prevajalec teoretičnih glasbenih in poljudno znanstvenih del.

V Novem mestu in Sloveniji najdemo več sledi, ki nas spominjajo na znamenitega Slovenca, tudi člana SAZU. Na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča in nasproti nje doprsni kip, na Trški gori stoji nekdanja Kozinova zidanica. Njegovo ime nosi novomeška glasbena šola itd. Kozinova nagrada je najvišje priznanje Društva slovenskih skladateljev, v Slovenski filharmoniji nosi njegovo ime dvorana, v več slovenskih mestih so po njem imenovane ulice itd.

Zapisala: Majda Pungerčar

Vabilo.pdf